»ni hotel napisati knjige o Titu, ampak knjigo po Titu«

»V enem živite in delate, dugega nosite s seboj, kamor koli greste ‒ to je mitsko Sarajevo. Ta kraj je poln navihanosti, zabave in čarovnije ‒ in zame je še vedno prestolnica soobstoja.«

»To je vprašanje odkritega poveličevanja in slavljenja zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu ideje, ki na žalost nikoli ni bila dokončno poražena.«

»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«

»Kako je igre v skupni državi doživljala Slovenija? Kaj smo jedli, kaj poslušali in brali, kakšne obleke smo nosili, kaj smo gledali po televiziji in v kakšnem stanovanju smo živeli? Za mnoge generacije je to izlet v 'dobre stare čase', za novejše pa okno v originalen svet 80. let, ki močno zaznamuje tudi današnjo popularno kulturo.«

»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih pozicij nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«

»Tito je vedel dve stvari – da protifašistični upor ni mogoč brez sodelovanja Srbije.«

»A, vi ste Slovenec, ki poje sevdalinke.«

»Še vedno se lahko učim od mladeniča, ki sem bil, in veliko bolj od pionirskih ljudi v Sarajevu, ki so razumeli, da filmi niso le zabava.«